Tehnično gledano so razlike minimalne. Strežnik ponavadi uporabi končnico datoteke, da ugotovi v kakšno MIME obliko naj vrne klientu. Večina stražnikov pošlje nazaj “text/html”, če ima zahtevana datoteka HTM ali HTML končnico. Te nastavitve lahko spremenimo na samem strežniku, če imamo seveda vlogo administratorja.

V eni situaciji pa lahko razlika med HTM in HTML končnico igra vlogo. Ta primer je, ko naslavljamo brez datoteke, npr. »www.pomagalnik.com/test«. Strežnik nam tako vrne datotek, ki je enaka osnovnim nastavitvam strežnika. Primer osnovnih nastavitev je: index.html, index.htm, welcome.html, welcome.htm, default.html, default.htm, … Administrator strežnika lahko doda poljubna imena.

Če osnovne nastavitve zahtevajo “index.html” mora biti naša datoteka tako “index.html” in ne “index.htm”. Večina strežnikov pa že v svojih osnovnih nastavitvah pokrivajo obe končnici.

Generalno gledano je uporaba HTM ali HTML datotek prepuščena samemu avtorju.

Pri postavljanju različnih vsebin velikokrat srečamo tabele. Postopek preoblikovanja slednjih pa ni najlažji. Potrebno je veliko poskušanj in testiranja. “On-line” aplikacija – HTML and CSS Table Border Style Wizard nam olajša prav ta del, saj omogoča avtomatsko kreiranje stilov tabel.

Postopek je enostaven, izberemo vse željene CSS značke, ki si jih lahko sproti ogledujemo na vzorčnem modelu. Ko dosežemo zadovoljivo postavitev si CSS in HTML kodo enostavno presnamemo. Na voljo imamo tudi nekaj splošnih navodil in napotkov.

HTML and CSS Table Border Style Wizard

Splošno o HTML/CSS tabelah

Tabele se uporabljajo v obliki HTML značk <table>, <tr>, <td>, … Značka <table> označuje začetek oz. konec tabele. Značka <tr> označuje vrstice v tabeli, in značka <td> označuje polja tabele. Slednje pa oblikujemo s pomočjo CSS stilov.

Dodatne informacije: http://www.w3schools.com/html/html_tables.asp

Sidra ponavadi uporabljamo pri daljših besedilih, npr. na začetku izpostavimo poglavja, ki so “polinkana” na besedilo nižje. Druga bolj pogosta uporaba sidre pa je povezava Na vrh (TOP), ki nas ponavadi iz noge spletne strani pripelje na vrh.

Primer kode za označbo, kam naj povezava kaže:

Primer povezave:

V povezavo lahko navedemo tudi spletno stran:

Enako velja za celotne URL-je, kadar “linkamo” iz drugi mest, kjer je potrebno na koncu dodati oznako za sidro, npr.: http://www.domena.com/ime_datoteke.html#POGLAVJE_1.

Dodatne informacije: http://www.w3schools.com/HTML/html_links.asp

Vsebino najlažje centriramo, če ustvarimo DIV polje, ki mu določimo širino,  višino, pozicioniranje, odmike in »margin«. Za lažje predstavljanje  si bomo ogledali samo kodo.

Primer centriranja po horizontali in vertikali:

Opis kode:

width:600px;  // Širina polja
height:300px;  // Višina polja
position:absolute;  // Pozicioniranje
top:50%;  // Odmik od zgornjega roba
left:50%;  // Odmik od sponjega roba
margin:-150px 0 0 -300px; // Margin, zgornji odmik za polovico višine polja, desno nič, spodaj nič in levo polovični odmik širine
border:1px solid black;  // Obroba, ni potrebna za delovanje

Takšen način izgradnje spletnih strani je bil v veljavi na samih začetkih interneta. Zaradi boljših internetnih povezav in zaradi spletne optimizacije, se takšnih strani ne izdeluje več. iFrame lahko še srečamo pri implementaciji različnih drugih vsebin, kot so Google maps, Flicker, … na naše spletno mesto.

Primer kode za iFrame

Uporabnikom, ki nimajo možnosti prikaza iFrama se prikaže obvestilo.

Dodatni viri:
Wikipedija: http://en.wikipedia.org/wiki/HTML_element#Frames
w3schools: http://www.w3schools.com/TAGS/tag_iframe.asp