Mikrotransakcije so naredile pri programski opremi oz. aplikacijah na računalnikih in mobilnih napravah revolucijo. Še večjo revolucijo pa so storile v igračarski industriji, ki je iz leta v leto obrne več denarja.

Mikrotransakcije so v svetu programske opreme zaradi nizke cene dosegle bistveno več uporabnikov, kot bi jih sicer. Namreč programska oprema na CDjih oz. DVDjih je bila draga, poleg razvoja je bilo potrebno oblikovati, izdelati, natiskati in distribuirati ogromno kolečine izdelkov, posledično so bile cene visoke. Danes lahko nove programe ali aplikacije enostavno objavimo na strani ali v določenih spletnih trgovinah in že so dostopne celemu svetu. Če je cena nizka hitro dosežemo milijone uporabnikov, kar je bilo prej skoraj nemogoče.

Microtasnakcije pa so se preselile tudi v svet video iger, kjer zaslužki rastejo v nebo, ravno na račun mikrotanskacij. Običajno jih srečamo v igrah, kjer lahko uporabniki kupijo za majhen denar ali pa tudi ne, skrinje z izdelki, ki so jim v pomoč pri izbrani igri. Uporabniki tako hitreje napredujejo in se še bolje zabavajo. Kje so časi, ko so bile igre v obliki disket in so predstavljale ure in ure zabave. Današnji virtualni modeli iger, kjer so skoraj zahtevane mikrotransakcije za neko normalno napredovanje pa so popolnoma nekaj drugega.

Če so bile še nekaj let nazaj ideje, da bi ljudje zapravljali denar za virtualne zadeve direktno bizarne, je to danes čisto običajen pojav. Mlajše generacije ne ločijo razlike med nabavo čokolade v trgovini ali nabavo virtualne skrinje. Če jim daš na izbiro, da vzamejo denar iz šparovčka, jih velioka večina raje kupi virtualno dobrino, kot dejansko. Problem te navade pa je, da lahko ta vzorec uvrstimo v temačne oblike – dark design pattern.

Zakaj so mikrotransakcije temačen vzorec – dark design pattern:

• Mikrotransakcije in skrinje so nalezljive oz. povzročajo odvisnost, v svet iger tako vnašamo kockanje/igre na srečo, ki so v realnem svetu veliko bolj regulirane.
• Brezplačne igre ali aplikacij velikokrat uporabljajo mikro transakcije in tako ciljajo na uporabnike, ki veliko zapravijo. To so običajno mlajši in uporabniki z negotovostmi na katere imajo večji vpliv.
• Igre so včasih nagrajevale uporabnike ob opravljenih nalogah, levelih, … sedaj pa dobimo enak efekt ob mikrotransakcij. V teh primerih gre dejansko za podkupnino, saj uporabnik določeno prepreko premaga s pomočjo denarja.
• Kakšno sporočilo se prenaša na mlade? Če želiš v življenju napredovati, so bližnjice, podkupnine.

Največji problem mikrotransakcij v igrah so tehnike, ki so podobne tehnikam v igralni industriji, kot jih srečamo v casinojih. Kar pomeni, da so naši otroci izpostavljeni visoko zasvojenim tehnikam krepko pod zakonsko dovoljeno mejo – najmanj 18 let. Tako so mikrotransakcije v video igrah zame definitivno temni vzorci – dark design patterns.