E-mail / Newsletters

E-mailing, E-glasila ali po angleško »newsletter« je običajno oblikovano elektronsko sporočilo s točno določenim ciljem. Vsebina e-glasil je največkrat marketinške narave in je temu primerno oblikovana tako vsebinsko, kot tudi grafično. Namen e-glasil je pospeševanje prodaje ali informiranje uporabnikov.

E-mail marketing

je sestavljen iz štirih stebrov:

  • E-mail kreativa je sestavljena iz: besedila/vsebine, oblikovanja, programiranja in pristajalni strani na katere vodijo e-maili. Če želimo postati dobro v e-mail kreativi moramo poznati vse štiri discipline.
  • Platforma za pošiljanje je sestavljena iz: kreiranja kampanj, izbire ciljne publike (segmentacija), pošiljanje in planiranje, avtomatske kampanje in analitika oz. poročila o uspešnosti kampanj.
  • E-mail strategija je sestavljena iz: grajenja baze uporabnikov (kvalitetne), dostavnosti pošte, optimizacija pošiljanj, življenjski krog pošiljanj, personalizacija in analitika.
  • Omnichannel sinergije so danes nujne, saj e-mail ni več zgodba zase, ampak je del večjega ekosistema. Običajno so sestavljene iz: povezovanja različnih kanalov, deljenjem dognanj kampanj iz različnih kanalov, prenašanja znanja med kanali, pridobivanja dodatnih informacij o uporabnikih in njihovih akcijah, koordinacije med različnimi kanali in njihovimi sporočili in orkestriranje skupnega delovanja.

Anatomija e-maila

E-mail je sestavljen iz dveh ključnih komponent, in sicer t. i. headerjev in samega telesa (sporočila). Obe komponenti skupaj pa tvorijo e-mail oz. anatomijo e-maila.

Glava e-maila oz. header deluje, kot ovojnica (kuverta) sporočila, sam vidni del e-maila pa, kot papirnata vsebina. Ovojnice uporabniki nikoli ne vidijo v celoti, prikazan je samo del slednje. Običajno so prikazane informacije o datumu in času, podatki o pošiljatelju in prejemniku in naslov sporočila. Vsebina, kot je naslov strežnika, IP naslovi, spam informacije, … pa so skriti oz. zakriti. Telo oz. sporočilo uporabniki vedno vidijo, saj je to dejansko viden del e-maila, ki je lahko oblikovan grafično ali pa v tekstovni obliki.

Oblika e-mailov

Običajno se uporabljajo dve vrsti e-mailov, in sicer oblikovani in neoblikovani. Slednji predstavljajo le »golo« besedilo. Uporaba obeh metod istočasno oziroma glede na uporabnikov način gledanja. Takšna uporaba pa je možno le preko sistemov, ki so namenjeni pošiljanju e-mailov. Pametni telefoni z naprednejšimi bralniki elektronske pošte pa že omogočajo uporabo odzivnih elektronskih sporočil (RWD), tako podvajanje informacij ni več potrebno, ampak imamo eno sporočilo, ki se prilagaja mediju uporabnika. V novejši dobi pa moramo pri oblikovanju upoštevati tudi dostopnost in »dark mode« obliko.

Pri postavljanju e-mailov nam pridejo prav tudi naše najbolj popularne ključne besede, najbolj obiskana besedila, najbolj klikani oglasi, najbolj prodajan izdelek, … vsi ti podatki nam služijo pri postavljanju vsebinske strategije in oblikovanju e-mailov.

Zakonodaja

Za pošiljanje e-mailov potrebujemo še bazo uporabnikov. V veliki večini potrebujemo privoljenje uporabnikov v pošiljanje oglasnega materiala. Zakonodajo glede pošiljanja elektronskih sporočil običajno določa zakon v državi ali regiji (EU, ZDA, …). V Sloveniji to področje urejajo štirje zakoni:

  • Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)
  • Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-UPB2)
  • Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)
  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)

Podrobnejše informacije o zakonih si lahko preberete na https://www.cert.si/si/varnostne-groznje/spam/zakonodaja-in-spam/?zsid=250245c69e13499.

E-maile običajno pošiljamo iz ne osebnih naslovov, kot so info@ime-domene.com, newsletter@ime-domene.com, ime-produkta@ime-domene.com, … Za pošiljanje e-glasil uporabnikom pa potrebujemo še programsko opremo, ki nam to omogoča.

Delovanje e-mailov

Za uspešno delovanje potrebujemo dobro, kratko in jedrnato vsebino. Običajno slednjo spremljajo grafični elementi, ki morajo biti posebej pripravljeni za e-glasila. E-glasila morajo biti, čim manjši v velikosti zaradi tega, da ne obremenjujejo strežnikov in uporabnikov oziroma njihovih računov.

E-glasilo je potrebno pripraviti v ustreznih programih, če je potrebno pripraviti tudi ustrezne grafične elemente, ki so optimizirani za WEB. E-glasila delujejo v svoji osnovi, kot male spletne strani, ki potujejo z elektronsko pošto. Vsebina in oblika potuje skupaj s sporočilom, grafični elementi pa se naložijo po potrebi preko referenčnih povezav. Zaradi tega običajno dobimo sporočilo »Kliknite tukaj, če želite prenesti slike …« (»EN«). kot je prikazano na spodnji sliki.

email-Gmail-primer-1

email-Outlook-primer-2

Izdelovanje e-glasil v Wordu ali Outlooku, kjer se slika vstavi v sporočilo ni priporočljivo, ker so takšna sporočila običajno podrejo oz. se izvorno oblikovanje zruši. Slike ali drugi grafični elementi se pošljejo, kot priponke in v vsebini niso vidni. Slike so običajno prevelike in tako obremenjujejo strežnike in uporabnikov račun. S takšnim načinom pošiljanja elektronskih sporočil  si lahko naredimo več škode, kot koristi.

Priprava e-glasil zahteva ustrezne programe, ki nam omogočajo izgradnjo ustreznih e-glasil. Oblika in vsebina se izdela s pomočjo HTML jezika. Grafične elemente pa izdelamo v ustreznih programih, ki so namenjeni izdelovanju grafičnih elementov za WEB (majhna velikost). Način izdelave e-glasil pa je zelo podoben izdelovanju spletnih strani v starih časih, namreč za izdelavo postavitve uporabljamo tabele. Vsi grafični elementi se naložijo na strežnik in se v e-glasilo vstavijo preko povezav oziroma referenc. Samo e-glasilo pa se pošlje preko ustreznih programov, ki omogočajo pošiljanje marketinških sporočil.

Izdelovanje e-glasil trenutno še nima standardnega postopka, ki bi pokril vse e-mailing odjemalce. Zaradi tega lahko uporabnik dobi popačen oz. malo drugačen e-mail na svojem pregledovalniku pošte, kot drugi uporabniki. Določeni elementi se obnašajo drugače v Outlooku, Gmailu, webmailu in ostalih odjemalcih. Zaradi tega je priporočljivo pri e-glasilih, ki so namenjeni večji množici ljudi uporabiti na vrhu e-glasila povezavo na spletno različico e-glasila.

Analitika in e-mail

Večji e-mailing/e-glasila/newsletter sistemi nam omogočajo poleg pošiljanja sporočil tudi zbiranje podatkov o naših uporabnikih. Hranimo lahko podatke o poslanih, prejetih, odprtih, zavrnjenih sporočilih, … Poleg teh podatkov pa lahko sledimo tudi klikom na posamezne povezave v elektronskih sporočilih. Na podlagi zbranih podatkov boste kmalu ugotovili tudi, kateri dnevi, ure so bolj primerne za pošiljanje e-glasil.

Preden se lotimo merjenja elektronskih sporočil je potrebno preveri zakonodajo, če slednja to dopušča!

Sistemi za pošiljanje e-mailov

Na izbiro imamo široko paleto izdelkov, storitev ali celo butičnih rešitev. Katero pot izberemo je seveda odvisno od potreb in sredstev, ki jih imamo  na voljo. V vseh primerih je potrebno upoštevati to, da se tehnologija in pravila prikazovanja elektronske pošte hitro spreminjajo, zato je potrebno izbran sistem konstanto nadgrajevati.

Zaradi vsega naštetega je najbolje uporabljati izdelke ali storitve, ki se profesionalno ukvarjajo z elektronskimi  sporočili. Namreč konstanto nadgrajevanje, upoštevanje pravil in spremljanje sprememb zahteva določena sredstva, ki pa se na dolgi rok podjetjem, ki ne nudijo e-mail marketinga drugim ne izplačajo. Konstanto nadgrajevanje,  spremljanje sprememb, testiranja novih poštnih odjemalcev, odkrivanje in saniranje napak, … lahko uspešno opravljajo podjetja, ki imajo na razpolago veliko sredstev, delovne sile in statističnih podatkov. Primer takšnih podjetij v svetovnem merilu sta Campaigner in Mail Chimp.

Interaktivni e-maili

V osnovi so e-maili precej omejeni, razlog zato tiči v e-mail področju, ki ni standardiziran. Zato je interaktivnost e-mailov precej omejena, ni pa nemogoča, saj modernejši bralniki pošte določene interaktivnosti omogočajo.

Katere e-mail interaktivnosti imamo

Trenutno poznamo več različnih oblik interaktivnih e-mailov, ki imajo lahko naslednje oblike:

  • ankete
  • glasovanje
  • tabe
  • menije
  • kvize
  • sidra
  • forme
  • “accordione”
  • odkrivanja
  • iskanja (ki se nadaljujejo na strani)

Interaktivnost v e-mailih postaja iz dneva v dan bolj dostopna. Trenutno je sicer še precej omejena na e-mail bralnike oz. kje se nahajajo naši uporabniki. Z uporabo ustreznih metod lahko sicer pripravimo e-maile z interaktivnostjo in alternativno vsebino, če ta ni podprta že danes, težava je v tem, da priprava zahteva veliko več časa in rednega testiranja. Konec dneva pa je najbolj učinkovito, da se prilagodimo našim uporabnikom. To pomeni, če je večina uporabnikov v naprednejših bralnikih pošte začnemo z delom na interaktivnih e-mailih, če pa se večina nahaja na starejših bralnikih, ki nimajo dobre podpore interaktivnosti pa se držimo klasičnih metod, ki jih lahko začinimo z animiranimi slikami, ki se bodo ustrezno prikazovale na večino mobilnih napravah in modernih bralnikih pošte, kjer pa niso podprte pa se izpiše alternativna vsebina.

Kdaj je najbolje poslati e-mail?

DAN: torek, četrtek, sreda
URA: 10:00, 20:00, 14:00, 6:00

Zakaj takšni dnevi? Ponedeljek odpade, ker je prvi dan v tednu in imajo običajno uporabniki druge probleme. Enako velja za petek, ki je začetek vikenda. Tako nam ostanejo dnevi torek, sreda in četrtek. Zakaj tako čudne ure? E-maile se največkrat bere v službi, sledi večer, ko se zadeve umirijo. Primeren čas je tudi proti koncu službe oz. zgodaj zjutraj, ko uporabniki vstanejo.

Vedno pa upoštevajte tudi svoje uporabnike in vaše vsebine, kdaj bi jih uporabniki prebirali oz. kdaj jih potrebujejo. Mogoče boste ugotovili, da je za vas celo primernejši vikend. Če imate možnost pa lahko uporabite tudi “Send Time Optimization” (STO), ta metoda omogoča, da vsakemu uporabniku posebej pošljete e-mail takrat, ko njemu to najbolj ustreza.

Orodja za pošiljanje e-mail kampanj

Splošna navodila in usmeritve

Orodja za izdelavo in pomoč

Orodja za testiranja in analitiko

Podcasti

Skupnosti

Pomembno si je zapomniti

  • Vsebina mora biti primerna mediju in uporabniku
  • Izdelavo e-mailingov/e-glasil/newsletterjev prepustite usposobljenim strokovnjakom
  • Kratka razumljiva vsebina
  • Za pošiljanje, spremljanje in urejanje baz naročnikov uporabljajte ustrezno programsko opremo
  • Pri grajenju baze uporabnikov upoštevajte lokalno zakonodajo!
  • Prekomerno pošiljanje sporočil lahko sproži negativen odziv. (1x mesečno, 1x tedensko, ob določenih akcijah, …)
  • Analizirajte analitične podatke in optimizirajte svoje e-mailinge/e-glasila/newsletterje
  • Uporabniki so bolj vredni, vpleteni in lojalni, če so lahko z nami v stiku na različnih kanalih.
Arhiv objav "e-mail"