Malware je kratica za malicious software oziroma zlonamerno programsko opremo. Gre za programe ali drugo programsko kodo, namenjeno škodljivemu oziroma nepooblaščenemu delovanju – od kraje podatkov in spremljanja uporabnika do uničevanja datotek ali prevzema nadzora nad sistemom. Med primere spadajo virusi, črvi, trojanci, spyware in nekatere oblike adwarea.

Malware = zlonamerna programska oprema.

Lahko krade podatke, poškoduje datoteke, spremlja uporabnika, namesti dodatno škodljivo programsko opremo ali napadalcu omogoči dostop do sistema. Pomembno: virus je samo ena vrsta malwarea.

Kaj vse spada med malware?

Malware ni en sam program ali tehnika. Gre za širši izraz, pod katerega spada več različnih vrst zlonamerne programske opreme:

• Virus se lahko razmnožuje tako, da se pripne drugim programom ali datotekam.
• Črv (worm) se lahko širi med sistemi brez potrebe po tem, da bi uporabnik ročno zagnal okuženo datoteko.
• Trojanec (Trojan) se predstavlja kot legitimen program ali datoteka, v ozadju pa opravlja škodljivo dejanje.
• Spyware je namenjen spremljanju uporabnika oziroma zbiranju informacij.
• Ransomware lahko šifrira podatke in od žrtve zahteva plačilo za njihovo sprostitev.

Zato ni pravilno reči, da je vsak malware “virus”. Virus je le ena od njegovih oblik.

Kako malware pride na računalnik?

Pogosta pot je phishing: uporabnik klikne povezavo, odpre priponko ali namesti program, ki se zdi legitimen. Lahko pa malware izkoristi tudi ranljivost programske opreme, okuženo spletno stran, kompromitiran račun ali drugo varnostno šibkost. Zlonamerno programsko opremo lahko na napravo namestimo tudi sami, ne da bi se tega zavedali. Na primer ob prenosu piratskih iger ali nelegalno pridobljenih programov. In prav zato antivirus sam po sebi ni celotna varnostna strategija.

Malware ni samo virus. Je širok izraz za zlonamerno programsko opremo, zato so pomembni posodobitve, varnostne kopije, previdnost pri priponkah in povezavah ter dodatne varnostne zaščite.