Encryption oziroma šifriranje je kriptografska pretvorba podatkov v obliko, iz katere njihovega izvornega pomena ni mogoče preprosto razbrati. Pri reverzibilnem šifriranju se podatki s postopkom dešifriranja ponovno pretvorijo v izvorno obliko.

Šifriranje spremeni berljive podatke v neberljivo obliko. Za njihovo pravilno razumevanje je potreben ustrezen ključ oziroma postopek dešifriranja.

Zakaj sploh šifriramo?

Predstavljajmo si dokument: Plača: 4.400 €. Če je shranjen v berljivi obliki, lahko vsakdo, ki do njega dobi dostop, vsebino prebere. Po šifriranju podatki postanejo nekaj, česar brez ustreznega ključa ne moremo preprosto razumeti. Cilj je zaščititi informacije pred nepooblaščenim branjem.

Šifriranje med prenosom in mirovanjem

Pogosto govorimo o dveh situacijah. Data in transit – podatki se prenašajo med sistemi. Primer je komunikacija med brskalnikom in spletno stranjo prek HTTPS. Data at rest – podatki so shranjeni na disku, strežniku, telefonu ali drugi napravi. Obe obliki sta pomembni.

Encryption ni isto kot password

Geslo in šifriranje imata različni vlogi. Geslo preverja oziroma pomaga preverjati identiteto uporabnika. Šifriranje pa ščiti vsebino podatkov. Lahko imamo zelo dobro geslo, vendar če so občutljivi podatki shranjeni nezaščiteno, to še ne pomeni, da so podatki šifrirani.

In kaj je ključ?

Pri sodobnem šifriranju algoritem uporablja kriptografski ključ. Poenostavljeno si lahko predstavljamo: podatki + ključ → šifrirani podatki in nato: šifrirani podatki + ustrezen ključ → izvorni podatki. NIST šifriranje opredeljuje kot pretvorbo plaintexta v ciphertext z uporabo kriptografskega algoritma in ključa.

Šifriranje ni samo nekaj za banke in velike korporacije. Uporabljamo ga vsak dan – pri spletnih povezavah, telefonih, računalnikih, aplikacijah in številnih spletnih storitvah.