Phishing je oblika social engineeringa, pri kateri se napadalec predstavlja kot zaupanja vredna oseba, podjetje ali storitev in želi uporabnika prepričati, da razkrije podatke, klikne povezavo ali izvede določeno dejanje.

Phishing = digitalna prevara, katere cilj je, da nekaj naredimo sami. Napadalec lahko poskuša ukrasti geslo, podatke kreditne kartice, prijavne podatke ali dostop do računa.

Kako phishing deluje?

Phishing sporočilo je lahko zelo preprosto: “Vaš račun bo onemogočen. Kliknite tukaj za potrditev.” Lahko pa je precej bolj prepričljivo. Napadalec lahko uporabi logotip podjetja, podobno domeno, ime resnične osebe, podpis, profilno fotografijo ali informacije, ki jih je našel na LinkedInu.

Cilj je ustvariti dovolj zaupanja, da uporabnik ne preverja več, kaj se dejansko dogaja. Phishing ni samo e-pošta, čeprav je e-pošta najbolj znan primer, lahko phishing poteka tudi prek SMS-sporočil (smishing), telefonskih klicev (vishing), družbenih omrežij ali lažnih prijavnih strani. Napadalec pogosto ne napada neposredno sistema. Napada sam proces odločanja človeka.

Zakaj je MFA pomemben?

Če napadalec ukrade geslo, lahko brez dodatne zaščite poskuša neposredno vstopiti v račun. MFA (Multi Factor Authentication) doda še en dejavnik preverjanja identitete in zato močno oteži prevzem računa, če je bilo geslo ukradeno. CISA posebej priporoča uporabo MFA, za občutljive primere pa tudi phishing-resistant MFA.

Najboljši phishing ni tisti, ki je tehnično najbolj zapleten, ampak tisti, ki mu človek verjame. Pred klikom preverimo pošiljatelja, domeno, povezavo in predvsem razlog, zakaj nas nekdo sploh poziva k dejanju, nikoli ne hitimo.