E-mail je sestavljen iz dveh ključnih komponent, in sicer t. i. headerjev in samega telesa (sporočila). Obe komponenti skupaj pa tvorijo e-mail oz. anatomijo e-maila.
Glava e-maila oz. header deluje, kot ovojnica (kuverta) sporočila, sam vidni del e-maila pa, kot papirnata vsebina. Ovojnice uporabniki nikoli ne vidijo v celoti, prikazan je samo del slednje. Običajno so prikazane informacije o datumu in času, podatki o pošiljatelju in prejemniku in naslov sporočila. Vsebina, kot je naslov strežnika, IP naslovi, spam informacije, … pa so skriti oz. zakriti. Telo oz. sporočilo uporabniki vedno vidijo, saj je to dejansko viden del e-maila, ki je lahko oblikovan grafično ali pa v tekstovni obliki.
E-mail headerji
E-mail headerji se nahajajo na začetku e-mail sporočila in vsebujejo informacije o usmerjanju sporočila, vključno s pošiljateljem, prejemnikom, datumom in zadevo. Nekateri headerji so obvezni, kot so npr.: FROM (pošiljatelj), TO(naslovnik) in DATE(datum). Druge so neobvezne, a zelo pogosto uporabljene, na primer SUBJECT (naslov sporočila), CC (dodatni prejemniki), … Drugi headerji vsebujejo časovne žige vseh posrednikov za prenos pošte, ki so prejeli in poslali sporočilo. Drugače povedano, vsakič, ko se sporočilo prenese od enega uporabnika k drugemu sporočilo žigosa datum in čas agenta za prenos sporočila. Ta časovni žig tako postane še ena od glav sporočila, ki se nahajajo pred samim sporočilom e-maila.
Vsebinski del
Vsebinski del e-maila je vsebina v ovojnici, če vlečemo vzporednice s klasičnimi pismi. Odpremo ovojnico in pogledamo list z vsebino v njej. Vsebinski del je ločen od e-mail headerjev in je lahko poljubno dolg, vsebuje povezave, slike in priponke, čeprav so slednje prikazane ločeno. Ko pošiljamo e-mail običajno nismo omejeni z velikostjo sporočila, vendar slednjo določajo e-mail strežniki s tem kako velik e-mail sprejmejo. Običajno je lahko e-mail velik s priponko med 10MB do 25MB.