Zakonska obveznost glede dostopnosti v Sloveniji

Z dnem 11.5.2018 je začel veljati Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18, 95/21 – ZInfV-A, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O;). Namen zakona pa je zagotoviti dostopnost spletišč/aplikacij za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti.

Zakon se trenutno nanaša na državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje. Kar pomeni, da za podjetja, s.p. ali posameznike ne velja. Tu sem sicer mnenja, da je samo vprašanje časa, kdaj bo to zakonska obveza za vse.

ZDSMA (Uradni list RS, št. 30/18, 95/21 – ZInfV-A, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O;) se je začel uporabljati:

  • 23. septembra 2020 za prilagoditev spletišč, objavljenih pred 23. septembrom 2018;
  • 23. septembra 2019 za druga spletišča (nova spletišča, objavljena po 23. septembru
  • 23. junija 2021 za mobilne aplikacije.

Spletišča in mobilne aplikacije morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede dostopnosti:

  • informacije in uporabniški vmesniki morajo biti uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo;
  • zagotoviti je potrebno delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo;
  • informacije, povezane z uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje morajo biti razumljive;
  • vsebina mora biti dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami, kar pomeni, da imajo uporabniki vedno dostop do vsebine, tudi z naprednimi tehnologijami.

Šteje se, da je vsebina spletišč in mobilnih aplikacij skladna z zahtevami glede dostopnosti, če vsebina spletišč in mobilnih aplikacij zavezanca izpolnjuje zahteve iz standarda SIST EN 301 549 V3.2.1.

V ZDSMA je določeno, da nadzor nad izvajanjem določb 5. do 8. člena tega zakona opravljajo inšpektorji inšpekcije za informacijsko družbo. V primeru neupoštevanja določb, ZDSMA določa, da pristojni inšpektor v prekrškovnem postopku z globo 200 do 2.000 eurov (lahko tudi več) kaznuje odgovorno osebo zavezanca, če:

  • ne zagotovi dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij v skladu s 5. členom tega zakona,
  • ne izdela ocene nesorazmernega bremena iz 6. člena tega zakona,
  • ne objavi izjave o dostopnosti v skladu s 7. členom tega zakona,
  • ne zagotovi povezave za pošiljanje povratnih informacij iz prvega odstavka 8. člena tega zakona ali
  • ne odgovori uporabniku v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona.

Kaj rabimo, da smo dostopni po zakonu v Sloveniji?

Generalno morate pri spletnih straneh upoštevati WCAG 2.1 standard. Ta je bil vzet za osnovo v standardu EN 301 549. Potem pa rabite še na spletni strani izjavo o dostopnosti, ki vsebuje oceno nesorazmernega bremena, ustrezne povezave, ki so zakonsko določene in ustrezen kontakt, ki skrbi za povratne informacije. Primer moje izjave – “Izjava o dostopnosti“.

5. člen-(zahteve glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij)

(1) Spletišča in mobilne aplikacije morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede dostopnosti:

  • informacije in uporabniški vmesniki morajo biti uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo;
  • zagotoviti je treba delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo;
  • informacije, povezane z uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje morajo biti razumljivi;
  • vsebina mora biti dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami, kar pomeni, da imajo uporabniki vedno dostop do vsebine, tudi z naprednimi tehnologijami.

(2) Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka za svoja spletišča in mobilne aplikacije zagotavlja zavezanec.

(3) Šteje se, da je vsebina spletišč in mobilnih aplikacij, ki izpolnjuje harmonizirane standarde ali njihove dele, skladna z zahtevami glede dostopnosti iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če sklici na harmonizirane standarde iz prejšnjega odstavka niso objavljeni, se šteje, da je vsebina mobilnih aplikacij skladna z zahtevami iz prvega odstavka tega člena, če ustreza zahtevam iz predpisa o tehničnih specifikacijah.

(5) Če sklici na harmonizirane standarde iz tretjega odstavka tega člena niso objavljeni, se šteje, da je vsebina spletišč, ki izpolnjuje zahteve iz standarda SIST EN 301 549 V1.1.2 – Zahteve za dostopnost pri javnem naročanju izdelkov in storitev IKT v Evropi ali dele teh zahtev, skladna z zahtevami glede dostopnosti iz prvega odstavka tega člena.

(6) Če sklici na harmonizirane standarde iz četrtega odstavka tega člena niso objavljeni in če ni tehničnih specifikacij iz četrtega odstavka tega člena, se šteje, da je vsebina mobilnih aplikacij, ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz standarda SIST EN 301 549 V1.1.2 – Zahteve za dostopnost pri javnem naročanju izdelkov in storitev IKT v Evropi ali dele teh zahtev, skladna z zahtevami glede dostopnosti iz prvega odstavka tega člena.

(7) Zavezanec zagotovi dostopnost vsebin v zvezi z izvajanjem upravnih storitev tudi v znakovnem jeziku, ki ga določa zakon, ki ureja slovenski znakovni jezik.

(8) Minister, pristojen za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: minister), določi tehnične specifikacije iz četrtega odstavka tega člena.

6. člen (ocena nesorazmernega bremena)

(1) Zavezanec pred vzpostavitvijo spletišča ali mobilne aplikacije oziroma pred prilagoditvijo obstoječega spletišča ali mobilne aplikacije izdela začetno oceno o tem, v kolikšnem obsegu izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega člena zanj pomeni nesorazmerno breme.

(2) Pri oceni iz prejšnjega odstavka zavezanec upošteva ustrezne okoliščine, vključno s svojimi finančnimi viri in notranjo organiziranostjo, vrsto dejavnosti, ki jo opravlja, ter ocenjenimi stroški in koristmi zanj v primerjavi z ocenjenimi koristmi za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti, pri čemer upošteva pogostost in trajanje uporabe posameznega spletišča in mobilne aplikacije.

(3) Če zavezanec na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da bi izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega člena za posamezno spletišče ali mobilno aplikacijo zanj pomenilo nesorazmerno breme, mu za to spletišče oziroma mobilno aplikacijo ne glede na določbo prejšnjega člena ni treba upoštevati tistih zahtev glede dostopnosti, ki zanj pomenijo nesorazmerno breme. V izjavi o dostopnosti iz 7. člena tega zakona zavezanec pojasni, katerih delov zahtev glede dostopnosti ne bo izpolnil, in uporabniku omogoči, da se z nedostopno vsebino seznani na drug način, če je to mogoče.

(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov zahteve glede dostopnosti ne morejo biti izključene za vsebine v zvezi z izvajanjem upravnih storitev zavezanca.

7. člen (izjava o dostopnosti)

(1) Zavezanec izdela in redno, najmanj pa enkrat letno, posodobi izjavo o dostopnosti glede skladnosti svojih spletišč in mobilnih aplikacij s tem zakonom. Izjava se izdela podrobno, izčrpno in jasno.

(2) Izjava iz prejšnjega odstavka vsebuje:

  • pojasnilo o tistih delih vsebine, ki niso dostopni, in o razlogih za takšno nedostopnost, ter navedbo nadomestnih možnosti;
  • opis mehanizma za zagotavljanje povratnih informacij iz 8. člena tega zakona in povezavo nanj;
  • informacije o inšpekcijskem nadzoru iz 10. člena tega zakona in povezavo na spletno stran pristojnega nadzornega organa.

(3) Za spletišča se izjava iz prvega odstavka tega člena v dostopni obliki objavi na spletišču zavezanca.

(4) Za mobilne aplikacije se izjava iz prvega odstavka tega člena v dostopni obliki objavi na spletišču zavezanca, ki je razvil zadevno mobilno aplikacijo, ali pri prenosu mobilne aplikacije.

(5) Minister določi vzorec izjave o dostopnosti.

8. člen (povratne informacije)

(1) Zavezanec na svojem spletišču oziroma v mobilni aplikaciji objavi povezavo, prek katere ga lahko uporabniki:

  • obvestijo, da njegova spletišča ali mobilne aplikacije niso skladne z zahtevami glede dostopnosti iz 5. člena tega zakona;
  • zaprosijo za informacije glede vsebin spletišč in mobilnih aplikacij iz drugega odstavka 3. člena tega zakona ter za informacije, ki v skladu z oceno o nesorazmernem bremenu iz 6. člena tega zakona niso objavljene v dostopni obliki.

(2) Zavezanec uporabniku odgovori na obvestilo ali prošnjo v osmih dneh od prejema obvestila oziroma prošnje. Če glede na zahtevano vsebino v tem roku ne more podati ustreznega odgovora, uporabniku v tem roku sporoči, kdaj bo podal odgovor, in zakasnitev odgovora ustrezno utemelji.

Več o dostopnosti si lahko preberete na namenski strani “Spletna dostopnost“.

Dodatni viri:

Komentiraj


*