Flesch-Kincaid: kako izmeriti berljivost besedila? – Pomagalnik

Dobra vsebina ni le pravilno napisana – predvsem mora biti lahko berljiva. Če bralec težko sledi stavkom ali mora večkrat prebrati isti odstavek, bo stran verjetno zapustil, še preden bo prišel do bistva.

Prav zato obstajajo različni indeksi berljivosti, med katerimi sta najbolj znana “Flesch Reading Ease” in “Flesch-Kincaid Grade Level”. Gre za preprosti formuli, ki na podlagi dolžine stavkov in besed ocenita, kako zahtevno je besedilo za branje.

Kaj je Flesch Reading Ease?

Flesch Reading Ease je indeks, ki ga je leta 1948 razvil Rudolf Flesch. Besedilu dodeli oceno med 0 in 100, pri čemer višja številka pomeni, da je besedilo lažje za branje. Formula upošteva dve stvari: povprečno dolžino stavkov in povprečno število zlogov v besedah. Krajši stavki in enostavnejše besede pomenijo višji rezultat.

Formula:
206.835 − 1.015 × (število besed / število stavkov)
− 84.6 × (število zlogov / število besed)

Primer:
Zgornje odstavek ima: Besede: 61, Stavki: 4, Zlogi: 143. Povprečna dolžina stavka: 61 / 4 = 15,25. Povprečno število zlogov na besedo: 143 / 61 = 2,344.

Izračun:
206,835 − 1,015 × 15,25 − 84,6 × 2,344
= 206,835 − 15,479 − 198,3
= −6,94

Rezultat je zelo nizek (pod 0), kar po Flesch Reading Ease pomeni zelo težko berljivo besedilo. Opomba: Flesch-Kincaid formula je bila zasnovana za angleščino.

Kako razumeti rezultate?

90–100 → zelo lahko berljivo
80–90 → lahko
70–80 → dokaj lahko
60–70 → standardno
50–60 → nekoliko zahtevno
30–50 → zahtevno
0–30 → zelo zahtevno strokovno besedilo

Za večino spletnih strani je priporočljivo ciljati na rezultat okoli 60–80, odvisno od ciljne publike.

Kaj pomeni Flesch-Kincaid Grade Level?

Druga formula ne poda ocene od 0 do 100, ampak oceni, katero stopnjo izobrazbe potrebuje bralec, da bo besedilo brez težav razumel. Gre za enega najbolj razširjenih kazalnikov berljivosti, ki ga uporabljajo založniki, izobraževalne ustanove, zdravstvene organizacije in podjetja.

Primer:

rezultat 6 pomeni približno raven šestega razreda osnovne šole v ZDA,
rezultat 12 pomeni srednješolsko raven,
višje vrednosti pa zahtevajo univerzitetno izobrazbo.

Formula:
0.39 × (število besed / število stavkov)
+ 11.8 × (število zlogov / število besed)
− 15.59

Realen primer:
Enak odstavek, kot prej. Besede: 61. Stavki: 4. Zlogi: 143.

Izračun:
0,39 × (61 / 4) + 11,8 × (143 / 61) − 15,59
= 0,39 × 15,25 + 11,8 × 2,344 − 15,59
= 5,9475 + 27,66 − 15,59
= 18,02

Rezultat pomeni raven izobrazbe, potrebne za razumevanje besedila (ameriški šolski razred). Ocena ~18 ustreza podiplomski ravni, torej zelo zahtevno besedilo. Opomba: Flesch-Kincaid formula je bila zasnovana za angleščino.

Lestvico si najlažje predstavljamo tako: ocena 0-3 kjer se učimo brati, 3-5 bi bil primer knjiga The Gruffalo (Zverjasec), 6-9 Harry Potter, 9-12 Jurassic Park, 12-15 A Brief History of Time, 15-18 Akademska besedila.

Kako je s Flesch-Kincaid v slovenščini?

Tu pridemo do pomembne razlike. Formula je bila razvita za angleški jezik, zato rezultatov ni mogoče neposredno prenesti v slovenščino.

Slovenščina ima:

daljše besede,
več zlogov,
drugačno slovnično zgradbo,
več pregibanja.

To pomeni, da bo slovensko besedilo skoraj vedno doseglo nekoliko slabši rezultat, čeprav je povsem razumljivo. Kljub temu je Flesch-Kincaid lahko zelo uporaben tudi pri pisanju v slovenščini. Ne kot absolutna ocena kakovosti, ampak kot primerjalni kazalnik. Če po urejanju članka rezultat izboljšate, ste besedilo najverjetneje naredili bolj berljivo. Pomembnejše od same številke je vprašanje: Ali bo vaš ciljni bralec besedilo razumel že ob prvem branju?

Zakaj je berljivost pomembna?

Berljivo besedilo ni pomembno le za uporabnike. Koristi imajo tudi:

SEO optimizacija,
uporabniška izkušnja (UX),
dostopnost (Accessibility),
e-mail marketing,
tehnična dokumentacija,
pravna in zdravstvena besedila.

Jasnejše kot je besedilo, manj napora zahteva od bralca in večja je verjetnost, da ga bo prebral do konca.

Kako izboljšati berljivost?

Za bolj berljivo vsebino ni potrebna posebna formula. Veliko naredimo že z nekaj preprostimi pravili:

pišite krajše stavke,
uporabljajte preproste besede,
vsak odstavek naj obravnava eno temo,
uporabljajte podnaslove in sezname,
odstranite odvečne besede,
raje pišite v aktivu kot pasivu,
besedilo vedno preberite še enkrat in ga po potrebi skrajšajte.

Dobra vsebina ni tista, ki uporablja največ strokovnih izrazov, ampak tista, ki jo bralec razume brez dodatnega razmišljanja. Flesch-Kincaid ni čarobna formula za kakovostno pisanje, je pa odličen pokazatelj berljivosti besedila. Čeprav je bil razvit za angleščino, lahko tudi pri slovenskih besedilih pomaga odkriti predolge stavke, zapletene odstavke in nepotrebno zahtevno pisanje. Na koncu pa ostaja najpomembnejše pravilo preprosto: pišite tako, kot bi razložili temo resničnemu človeku – ne iskalniku ali algoritmu.

Dodatni viri:

Pogosto zastavljena vprašanja

Ali Flesch-Kincaid deluje tudi za slovenski jezik?

Da, vendar z omejitvami. Formula je bila razvita za angleščino, zato rezultatov v slovenščini ne smemo jemati dobesedno. Uporabna je predvsem za primerjavo različnih različic istega besedila.

Kakšen Flesch Reading Ease rezultat je priporočljiv?

Za splošne spletne vsebine je priporočljiv rezultat med 60 in 80. Pri strokovnih člankih je lahko tudi nižji, če je ciljna publika bolj specializirana.

Ali bolj berljivo besedilo izboljša SEO?

Posredno da. Berljivo besedilo izboljša uporabniško izkušnjo, poveča čas na strani in olajša razumevanje vsebine. Čeprav Flesch-Kincaid ni Googlov dejavnik razvrščanja, kakovostno napisano besedilo koristi tako uporabnikom kot iskalnikom.