Ko v podjetju ali ekipi nekaj ne deluje, pogosto hitro poiščemo razlago v ljudeh. Rečemo, da gre za odpor do sprememb, potrditveno pristranskost (confirmation bias) ali pomanjkanje motivacije. Kaj pa, če težava sploh ni v ljudeh?

Prav na to opozarja The Cognitive Bias Gap – brezplačna zbirka kartic, ki pomaga drugače razmišljati o organizacijskih spremembah in odločitvah.

Pristranskost ali logična odločitev?

V organizacijah veliko vedenj označimo kot kognitivne pristranskosti, čeprav so pogosto povsem racionalen odziv na okolje oziroma sisitem. Če zaposleni ne sprejmejo novega procesa, razlog morda ni odpor do sprememb, ampak dejstvo, da jih trenutni sistem nagrajuje za star način dela. Če ekipa ne deli znanja, morda težava ni v sodelovanju, temveč v pomanjkanju časa, nejasnih ciljih ali organizacijski kulturi. The Cognitive Bias Gap zato spodbuja pomembno vprašanje: Ali rešujemo pravi problem?

Kako delujejo kartice?

Kartice niso namenjene temu, da bi vedenje ljudi hitro označili z določeno pristranskostjo. Njihov namen je ravno nasproten, da pomagajo podvomiti v prvo razlago in poiskati širšo sliko. Za vsako situacijo predlagajo vprašanja, kot so:

• Kaj v okolju spodbuja takšno vedenje?
• Zakaj je trenutna odločitev za posameznika povsem racionalna?
• Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bilo drugačno vedenje bolj smiselno?

Namesto iskanja krivca tako začnemo raziskovati sistem.

Uporabno za vse, ki vodijo spremembe

Orodje je namenjeno predvsem:

• vodjem projektov,
• HR strokovnjakom,
• produktnim vodjem,
• UX raziskovalcem,
• vodjem digitalnih transformacij,
• ter vsem, ki uvajajo spremembe v organizacijah.

Veliko načel pa lahko uporabimo tudi pri razvoju spletnih strani, aplikacij in digitalnih storitev. Če uporabniki ne uporabljajo določene funkcionalnosti, to še ne pomeni, da je težava v njih. Morda je uporabniški tok preveč zapleten, informacije niso dovolj jasne ali pa sistem spodbuja napačno vedenje.

Ne iščite oznak, iščite vzroke

Največja vrednost The Cognitive Bias Gap je v spremembi načina razmišljanja. Namesto da vedenje hitro označimo kot “pristranskost”, nas spodbuja, da pogledamo širši kontekst: procese, pravila, nagrajevanje, omejitve in organizacijsko kulturo. Velikokrat je težava v sistemu, ne v posamezniku.

Vsakič, ko slišite razlago “ljudje se pač upirajo spremembam”, se vprašajte še nekaj drugega: Ali je trenutno vedenje morda najbolj logična odločitev glede na okolje, v katerem delujejo? The Cognitive Bias Gap ne ponuja hitrih odgovorov, ampak boljša vprašanja. In prav dobra vprašanja pogosto vodijo do najboljših rešitev.

Vir: Change problems diagnosed as biases lead to wrong initiatives