UX področje se je razvilo zaradi potrebe bo izboljšanju interakcije med ljudmi in storitvami. S primeri dobre prakse pa so se razvili tudi primeri slabe prakse, ki poskušajo določene akcije s strani uporabnika izvabiti s slabimi primeri, ki nas iritirajo.
Primeri UX napak, ki so najbolj moteče bi bile kronološko:
- moteči pop-up,
- preveč animacije,
- skriti gumbi,
- zanemarjanje mobilnih naprav oz. majhnih zaslonov,
- težko berljivi fonti,
- video vsebine, ki se avtomatsko predvajajo in
- fiksna navigacija, ki nima vrednosti.
Moteči pop-up
Pop-up okna so vedno moteča, ker uporabnika zmotijo pri njegovem prebiranju vsebin. Velikokrat so gumbi za zaprtje celo skriti oz. težko berljivi. Primeri izredno motečih pop-up oken so: oglasi, še posebno oglasi, ki imajo zakasnitev prikaza gumba za zaprtje, pop-up okna za vpis v e-mail listo, pop-up okna za nakupe, … edini pop-up, ki je pogojno primeren je dodaten popust pri nakupih v trgovinah, če se vpišemo v mailing listo. Takšni pop-up prinaša uporabniku dodano vrednost in večjo verjetnost pozitivnega priklica storitve.
Preveč animacije
Animacija je lahko prijeten vložek, ki uporabnike potegne v vsebine, vendar če pretiravamo postanejo slednje hitro nadležne. To velja predvsem, če vsebine obiščemo večkrat, če moramo čakati, da se animacija odvrti preden lahko naredimo naslednji korak, animacije, ki se sprožijo same brez interakcije uporabnika, … Dodatne težave pa povzročajo pri dostopnosti, kjer moramo paziti na vrste animacij in omogočiti odstranitev animacije, če je to možno. Prekomerna animacija prinaša tudi izgubo fokusa na strani, saj začne fokus uporabnika zmanjševati.
Skriti gumbi
Skriti gumbi so gumbi, ki jih kliknemo po nesreči, ker so slednji skriti očem. Ta trik se pogosto uporablja pri skritem oglaševanju, kjer so kliki pomembni. S strani uporabniške izkušnje pa so grozni, saj uporabnika zmotijo pri interakciji. Eden novejših primerov zavajanja je bilo vstavljanje »digitalnega lasa« na oglas, uporabnik misli, da ima las na zaslonu in po ne sreči klikne oglas.
Zanemarjanje mobilnih naprav oz. majhnih zaslonov
Mobilne naprave predstavljajo že +/- 50% obiskov velike večine spletnih vsebin. To pomeni, da bi morale biti strani prilagojene najprej mobilnim napravam potem ostalim. Ker je odzivni spletni design prišel kasneje je veliko strani najprej prilagojeno desktop računalnikom in nato mobilnim napravam. To pomeni, da veliko spletnih vsebin ni idealno prilagojenih mobilnim napravam. Če se bo v prihodnje trend dostopanja do informacij iz mobilnih naprav nadaljeval bodo na koncu zmagali tisti, ki imajo boljši UX na mobilnih napravah.
Težko berljivi fonti
Izbira zanimivih, unikatnih fontov za naše spletne vsebine je lahko na prvo žogo dobra ideja. Namreč tako začrtamo brendign storitve oz. izdelka. Vendar se lahko zgodi, da bo ta izbira pri večjih kosih vsebine povzročala težave. Namreč niso vsi fonti primerni za prebiranje daljših blokov vsebin. Pomembno je, da se font hitro skenira in ima ustrezni vertikalni ritem.
Video vsebine, ki se avtomatsko predvajajo
Video vsebine so se velikokrat avtomatsko predvajale, kar je za uporabnike skrajno moteče. Npr. nekdo srfa in se ob obisku strani avtomatsko zavrti video z glasbo, kar je skrajno moteče če smo v okolju, kjer to zbuja pozornost, kot je npr. avtobus, vlak, sestanek, … K sreči določeni brskalniki blokirajo zvok avtomatsko, pojavilo pa se je že avtomatsko blokiranje predvajanja video vsebin, slednje so na voljo le na zahtevo uporabnika.
Fiksna navigacija, ki nima vrednosti
Fiksna navigacija je postala trend predvsem pri daljših vsebinah. Srečamo jih tako na mobilnih napravah, kot pri desktop straneh. Z njimi ni nič narobe, če slednje uporabljamo tako, da imajo uporabniki od tega korist. Slabo pa je, če uporabljamo fiksne navigacije, ki ne prinašajo dodatne vrednosti za uporabnike in dejansko samo “kradejo” zaslon in zmanjšujejo fokus.
Zaključek – UX napake
UX se konstanto razvija, njegovo jedro pa je vedno načrtovanje, testiranje, analiziranje in optimizacija. Če slednje izvajamo konstanto in ob vseh večjih spremembah se storitve izboljšujejo na bolje, če spremembe izvajamo po lastnem občutku ali okusu skupine, kaj je komu všeč pa lahko hitro zaidemo na področje slabega UX oz. slabe uporabniške izkušnje.
