CMS (Content Management System) je sistem za upravljanje oziroma urejanje spletnih vsebin. Omogoča, da spletno stran ustvarjamo, urejamo in vzdržujemo brez tega, da bi morali vsako spremembo ročno vpisovati v HTML, CSS ali programsko kodo.

Kaj je CMS, kako deluje, kaj lahko z njim počnemo in zakaj je postal osnova številnih sodobnih spletnih strani

Preprosto povedano: CMS je orodje, ki nam omogoča upravljanje spletne strani. Če želimo objaviti nov članek, dodati fotografijo, spremeniti besedilo na strani ali ustvariti novo podstran, to običajno naredimo v administracijskem vmesniku CMS-a. CMS bi tako lahko rekli programska oprema za upravljanje digitalnih vsebin. Uporabniku omogoča ustvarjanje, urejanje, organiziranje in objavljanje vsebin, pogosto brez programerskega znanja.

Kako deluje CMS?

Pri klasični spletni strani so vsebine lahko neposredno zapisane v HTML datotekah. Če želimo spremeniti besedilo, moramo poseči v datoteko in jo ponovno objaviti. CMS ta proces loči na dva dela. Vsebina je shranjena in upravljana ločeno od predstavitve spletne strani. Besedilo, slike, kategorije, uporabniki in drugi podatki so običajno shranjeni v podatkovni bazi. CMS pa pri prikazu strani uporabi izbrano predlogo oziroma temo in iz teh podatkov sestavi končno spletno stran. Zato lahko urednik spremeni naslov članka v administraciji, obiskovalec pa nekaj trenutkov pozneje vidi novo različico na spletni strani.

Kaj lahko počnemo s CMS-om?

Odvisno od sistema, vendar večina sodobnih CMS-ov omogoča precej več kot samo urejanje besedila. Ustvarjamo lahko nove strani in članke, nalagamo slike in druge datoteke, urejamo menije, organiziramo vsebine v kategorije in oznake, upravljamo uporabnike ter določamo njihove pravice.

Naprednejši sistemi omogočajo tudi večjezičnost, delovne tokove potrjevanja vsebin, različne tipe vsebin, SEO funkcionalnosti, povezovanje z drugimi sistemi in avtomatizacijo. CMS je tako lahko precej več kot preprost urejevalnik spletne strani.

CMS brez programiranja?

Ena največjih prednosti CMS-a je, da za vsakodnevno urejanje vsebin običajno ne potrebujemo programerskega znanja. Urednik lahko na primer napiše članek, doda fotografijo in klikne Objavi. To pa ne pomeni, da programiranje pri CMS-u ni potrebno. Za izdelavo zahtevnejše spletne strani, razvoj teme, izdelavo dodatkov, povezovanje z zunanjimi sistemi ali reševanje tehničnih težav so lahko še vedno potrebna znanja HTML, CSS, JavaScript, PHP ali drugih tehnologij.

CMS zmanjša potrebo po programiranju pri urejanju vsebine, ne odpravi pa programiranja.

Najbolj znani CMS sistemi

Obstaja ogromno različnih sistemov za upravljanje vsebin. Med bolj znanimi so WordPress, Drupal in Joomla, poznamo pa tudi številne druge rešitve. Razlikujejo se po namenu, zahtevnosti, možnosti prilagajanja, načinu gostovanja, ekosistemu dodatkov in predvsem po tem, koliko nadzora želimo imeti nad končnim sistemom.

• WordPress je zaradi enostavne uporabe in velikega ekosistema zelo priljubljen pri spletnih straneh, blogih, portalih in tudi spletnih trgovinah (Tudi ta stran uporablja WordPress).
• Drupal je pogosto zanimiv pri kompleksnejših projektih, kjer so pomembni prilagodljivost, struktura vsebin, uporabniške pravice in zahtevnejši delovni procesi.
• Joomla je še ena dolgoletna CMS rešitev, ki omogoča izdelavo in upravljanje različnih vrst spletnih mest.

Izbira CMS-a zato ni tekmovanje v tem, kateri je “najboljši”. Bolj pomembno je vprašanje, kateri je najbolj primeren za konkreten projekt.

CMS za spletne trgovine

CMS ni namenjen samo klasičnim spletnim stranem. Obstajajo tudi rešitve, namenjene spletnim trgovinam, oziroma CMS-i, ki jih lahko s pomočjo dodatkov razširimo v trgovino. Tak sistem poleg vsebin upravlja tudi izdelke, kategorije, cene, zalogo, naročila, kupce in druge podatke, potrebne za spletno prodajo. Tudi tu je pomembna razlika med samostojnim e-commerce sistemom, CMS-om z e-commerce dodatkom in popolnoma prilagojeno rešitvijo.

Kaj je tema oziroma template?

CMS običajno ločuje vsebino od njenega videza. Tema oziroma predloga določa, kako bodo vsebine prikazane obiskovalcu. Če imamo na primer deset člankov, lahko vsi uporabljajo isto predlogo. Ko spremenimo oblikovanje predloge, se lahko sprememba pokaže na vseh člankih hkrati. To je ena od ključnih prednosti CMS-a. Vsebina in oblikovanje nista nujno ista stvar.

Kaj so vtičniki oziroma plugins?

Številne CMS rešitve omogočajo dodajanje funkcionalnosti s pomočjo vtičnikov (plugins) oziroma dodatkov. Na primer:

• CMS sam po sebi omogoča objavo člankov.
• Z dodatkom lahko dobimo kontaktni obrazec.
• Z drugim lahko dodamo naprednejše SEO funkcije.
• S tretjim spletno trgovino.
• S četrtim analitiko.

Na ta način lahko osnovni CMS razširimo glede na potrebe projekta. Pri tem pa velja nekaj pomembnega: več dodatkov ne pomeni nujno boljše spletne strani. Vsak dodatni vtičnik lahko pomeni dodatno vzdrževanje, varnostno tveganje, večjo kompleksnost in v nekaterih primerih tudi slabše delovanje oz. nalaganje strani.

Kaj je Headless CMS?

Klasični CMS običajno skrbi tako za upravljanje vsebine kot za njen prikaz na spletni strani. Pri Headless CMS-u sta ti dve stvari ločeni. CMS skrbi za vsebino, ki jo drugim sistemom posreduje prek API-ja. Ista vsebina se lahko tako uporablja na spletni strani, v mobilni aplikaciji, digitalnem zaslonu ali drugem digitalnem kanalu. To je posebej zanimivo pri sodobnih digitalnih projektih, kjer vsebina ni več namenjena samo eni spletni strani.

CMS ali Website Builder?

CMS in website builder sta si lahko na prvi pogled zelo podobna, vendar nista popolnoma ista. Website builder je običajno usmerjen predvsem v čim bolj preprosto izdelavo spletne strani z vizualnim urejanjem in čim manj tehničnega znanja. CMS je praviloma bolj usmerjen v upravljanje in organizacijo vsebine ter omogoča več nadzora in razširljivosti. Meja med obema je danes precej zabrisana, saj sodobni sistemi pogosto združujejo funkcije obeh pristopov.

Prednosti CMS-a

Glavna prednost CMS-a je, da lahko vsebino upravljamo precej hitreje in enostavneje kot pri klasični spletni strani, kjer bi morali vsako spremembo izvajati neposredno v kodi. Omogoča tudi delo več uporabnikov, različne uporabniške pravice, organizacijo vsebin, razširljivost in povezovanje z drugimi sistemi. Za organizacije, ki spletno stran pogosto posodabljajo, je CMS zato skoraj nepogrešljivo orodje.

CMS ima tudi slabosti

CMS ni čarobna rešitev. Večja prilagodljivost pomeni tudi večjo kompleksnost. Sistem je treba posodabljati, skrbeti za varnostne kopije, preverjati združljivost dodatkov in skrbeti za varnost. Slabo vzdrževan CMS lahko postane varnostno tveganje. Prav tako lahko preveč dodatkov, nepotrebne funkcionalnosti ali slabo izdelana tema negativno vplivajo na hitrost in uporabniško izkušnjo. Zato ni pomembno samo, kateri CMS izberemo, ampak tudi, kako ga vzdržujemo.

Ali vsaka spletna stran potrebuje CMS?

Ne. Če imamo zelo preprosto spletno stran, ki se skoraj nikoli ne spreminja, je lahko statična spletna stran brez CMS-a celo bolj smiselna. Če pa pogosto objavljamo vsebine, imamo več urednikov, večje število podstrani ali potrebujemo različne tipe vsebin, je CMS zelo uporabna rešitev. Izbira je zato odvisna od potreb projekta.

CMS je v osnovi vmesnik med človekom, vsebino in spletno stranjo.

Namesto da bi morali vsako spremembo izvajati neposredno v kodi, dobimo okolje, v katerem lahko vsebino ustvarjamo, urejamo, organiziramo in objavljamo. Danes CMS zato ni več samo “program za urejanje spletne strani”. Je lahko osnova celotnega digitalnega ekosistema. In prav zato je pri izbiri CMS-a pomembneje vprašanje “Kaj potrebujemo?” kot pa “Kateri CMS je najboljši?”.