Kako uporabniki prebirajo vsebine?

Uporabniki spletne vsebine ne berejo, ampak skenirajo. Namreč naši možgani so narejeni za vizualne informacije. To pomeni da celotne vsebine ne preberemo, ampak vsebine preletimo. Zato je oblika vsebine in njena pozicija zelo pomembna, pisanje dolgih vsebin pa tako ni primerno za splet.

V praksi to pomeni, da naši možgani ne berejo vsake črke zase, ampak kot celotno besedo. To pomeni, da lahko posamezne črke z izjemo prve in zadnje pomešamo in večina ljudi bo vsebine prebrala pravilno. Primer: Čolevški mžoagni.

K hitrejšemu prebiranju vsebin pripomorejo tudi krajši odstavki in kratki stavki oz. kratke skupine besed, saj omogočajo hitrejše prebiranje vsebin. Veliko uporabnikov pa med prebiranjem vsebin potrebuje pavzo. Zato je razčlenitev dolgih odstavkov v krajše za prebiranje vsebin boljša izbira, kadar želimo, da uporabniki berejo naše vsebine.

“Above the fold” bi lahko v slovenščini poimenovali – vsa kar je na ekranu, ko se stran naloži je vsebina, ki jo uporabniki najprej vidijo in je običajno tudi najpomembnejša. Nižje ko vsebini gremo, več časa se bodo uporabniki zadrževali na strani. To pomeni, da mora vrh vsebine uporabnike vzpodbuditi k prebiranju ostale vsebine.

V določenih primerih so tudi izjeme, običajno akademskih vsebin ne moremo krajšati in so potrebni daljši zapisi. Enako velja za določena pravila, pravne informacije, … kjer se veliki količini besedila ne moremo izogniti. Seveda gre v teh primerih tudi za drugačen interes uporabnikov ali pravila, kot v splošnih primerih.

Katere vsebine hitreje prebiramo (padajoče)?

  1. Video vsebine prenašajo več informacij, kot slika.
  2. Slike lahko enostavno skeniramo.
  3. Ikone so običajno hitrejše, kot besede. Če so seveda razumljive.
  4. Besedilo se uporablja za daljše informacije.

Pisanje za splet

Vsebine je potrebno razbiti na naslov, podnaslov in odstavek/ke. Naslovi morajo biti informativni – vprašanje / odgovor. Vsak odstavek mora imeti eno temo in zaželeni so grafični in multimedijski elementi.

Pri večji količini besedila uporabimo princip obrnjene piramide, kazalo in povzetek na vrhu.

Slog besedila mora biti informativno(podajanje dejstev), jedrnato(manj vsebine, kot bi jo napisali za kakšno drugačno objavo) in poljudno(nestrokoven jezik, tako da ga razumejo vsi).

V samem besedilu uporabljamo okrepljeno besedilo – “bold”, povezave na druge vire in strani, sezname, tabele,…

Oznake: besedilobesedilo za spletpisanje za splet

Komentiraj


*